Košenje trave
Čas prve košnje je odvisen od vremenskih razmer. V toplih pomladih lahko kosimo prej; s košnjo pričnemo, ko trava dovolj zraste. Na splošno velja, da ne kosimo previsoke trave, saj lahko s tem razredčimo sestoj travnih vrst, kar velja tudi za prenizko košnjo. Če pričnemo s košnjo prepozno spomladi, ko je trava že precej visoka, lahko travišče močno osiromašimo. Običajno je potrebno kositi trato vsak teden ali vsakih deset dni. Spomladi trava raste hitro in potrebuje tudi več košenj, poleti pa se rast trave skoraj ustavi, saj ponavadi nastopi suša. (Razen v primeru, če imamo namakalni sistem). Košnja trave se lahko zavleče še v pozno jesen.
Kosimo od 3 do 4 cm visoko. Ne kosimo prenizko, saj s tem onemogočimo normalen razvoj travnega biotopa. S prenizko košnjo poškodujemo nekatere trave, ki imajo visoko rast. Druge vrste trav ne prenesejo izpostavljanja soncu, kar velja tudi za nekatere žuželke in drobne živalice v tleh. Tudi te lahko prenizka košnja poškoduje. Če ostaja trava visoka, pa počasi izginjajo nizke trave, zaradi katerih je pokošena travna ruša videti lepa. Kadar so tla zelo mokra, puščajmo raje travo nepokošeno in jo pokosimo, ko se tla nekoliko osušijo. Iz istega razloga pa moramo ob suši visoko travo pokositi, saj rastline izgubijo veliko vode skozi liste. Tudi v tem primeru ne smemo pokositi trave prenizko.
Z redno košnjo odnašamo s trate veliko organskih in hranilnih snovi, ki jih moramo z gnojenjem nadomestiti. Lahko pa puščamo pokošeno travo na trati, vendar le, če so delci pokošene trave zelo kratki in so vremenske razmere ugodne. Drobni kosci pokošene trave hitro razpadejo in vračajo trati tiste snovi, ki jih sicer s košnjo odnašamo z nje. Pokošeno travo odlagajmo na kompostni kup, kjer v dobrem letu dozori v kompost.