Polaganje trave (travne ruše).

Čas prve košnje je odvisen od vremenskih razmer. V toplih pomladih lahko kosimo prej; s košnjo pričnemo, ko trava dovolj zraste. Na splošno velja, da ne kosimo previsoke trave, saj lahko s tem razredčimo sestoj travnih vrst, kar velja tudi za prenizko košnjo. Če pričnemo s košnjo prepozno spomladi, ko je trava že precej visoka, lahko travišče močno osiromašimo. Običajno je potrebno kositi trato vsak teden ali vsakih deset dni. Spomladi trava raste hitro in potrebuje tudi več košenj, poleti pa se rast trave skoraj ustavi, saj ponavadi  nastopi suša. (Razen v primeru, če imamo namakalni sistem). Košnja trave se lahko zavleče še v pozno jesen.

Kosimo od 3 do 4 cm visoko. Ne kosimo prenizko, saj s tem onemogočimo normalen razvoj travnega biotopa. S prenizko košnjo poškodujemo nekatere trave, ki imajo visoko rast. Druge vrste trav ne prenesejo izpostavljanja soncu, kar velja tudi za nekatere žuželke in drobne živalice v tleh. Tudi te lahko prenizka košnja poškoduje. Če ostaja trava visoka, pa počasi izginjajo nizke trave, zaradi katerih je pokošena travna ruša videti lepa. Kadar so tla zelo mokra, puščajmo raje travo nepokošeno in jo pokosimo, ko se tla nekoliko osušijo. Iz istega razloga pa moramo ob suši visoko travo pokositi, saj rastline izgubijo veliko vode skozi liste. Tudi v tem primeru ne smemo pokositi trave prenizko.

Z redno košnjo odnašamo s trate veliko organskih in hranilnih snovi, ki jih moramo z gnojenjem nadomestiti. Lahko pa puščamo pokošeno travo na trati, vendar le, če so delci pokošene trave zelo kratki in so vremenske razmere ugodne. Drobni kosci pokošene trave hitro razpadejo in vračajo trati tiste snovi, ki jih sicer s košnjo odnašamo z nje. Pokošeno travo odlagajmo na kompostni kup, kjer v dobrem letu dozori v kompost.

Vzdrževanje je podobno kakor po setvi. Trata mora biti približno teden dni redno zalita, v kasnejšem obdobju pa je potrebno zalivati toliko, da se ne izsuši. Izsušeno trato je težko ponovno zaliti, saj voda odteka pod koreninami in trata lahko hitro propade. Položeno trato kosimo približno teden dni po polaganju, kasneje pa po potrebi. Tudi tu naj bo prva košnja nekoliko višja; kosilnico nastavimo na višino 5 do 6 cm. Pokošeno travo moramo odstraniti, zato uporabimo kosilnico s košem. Jeseni položeno trato gnojimo šele spomladi. Spomladi jo tudi previdno pograbimo in zračimo.

Travna preproga predstavlja najhitrejšo ozelenitev vrtov, parkov ter poslovnih prostorov.
Enostavno vzdrževanje in praktično takojšnja uporaba, je tisto kar ponuja za vse tiste ki niso pripravljeni čakati da trava zraste, če jo sejemo.

Preberite si razloge zakaj priporočamo POLAGANJE TRAVE:

POLAGANJE TRAVE
– Travne preproge polagamo od spomladi do jeseni
– Plevela ni, ker je trava gosto zraščena
– Nimamo vmesnega dela
– Gosta, zraščena trava se ukorenini skorajda povsod zelo dobro in tako lažje prenaša neugodne pogoje
– Večji naliv ne spremeni njene površine
– V prvih tednih mora biti trava redno namakana, kasneje jo samo še vzdržujemo
– Takoj je uporabna in s tem v veselje nam in našim otrokom ter zavist mimoidočim.

SETEV TRAVE
– Optimalni čas setve je april, maj, september, oktober
– Pri setvi je kaljivost plevelov hitrejša od kaljivosti travnih semen in zato zraste vse prej kot trava, zaradi česar imamo veliko vmesnega dela da postane lepa kot položena trava
– Zatiranje plevelov, gnojenje, prezračevanje itd. Vse to je v travnih preprogah storjeno. Trava je po navadi stara dve leti.
– Kaljivost je onemogočena na nekaterih predelih vrta – senca, brežina, zbita tla, slabi pogoji
– Večji naliv nam semena odnese in kaljivost je neenakomerna
– V prvih mesecih mora biti trata redno namakana, gnojena in vzdrževana
– Trato lahko polno izkoriščamo takoj, ko se na čevlje ne lepi več zemlja – takrat je trata dovolj gosta (3 mesece).