Gnojenje z organskimi gnojili
Ena iz med pomembnejših gnojil so organska gnojila, vendar jih v praksi ne uporabljamo tam, kjer imamo najlepšo travo, ker nam pustijo nezaželene primesti. Ponavadi se poslužujemo bolj uporabi mineralnih gnojil, vendar v kolikor imamo lastni kompost lahko uporabimo vendar ne tam kjer imamo najkvalitetnejšo in izrazitnejšo trato. Pa vendar (domači pripravki) trati vračajo tiste snovi, ki jih vse leto odnašamo s pokošeno travo. Uporabimo lahko kompost, šoto ali pa različna organska gnojila, ki jih kupimo s specializiranih trgovinah. Če sami pridelamo kompost, ga uporabimo za gnojenje trate. Enakomerno ga potrosimo po travi. Kompost trosimo malo kasneje kot mineralna gnojila, lahko tudi po prvi košnji. Kompost je namreč živ, vsebuje velike količine mikroorganizmov, ki izboljšujejo tla. Vso zimo so preživeli zaščiteni v toplem kompostnem kupu, zato jim mrzla spomladanska tla ne bodo preveč ustrezala. Na vrtu lahko kompost vkopljemo v zgornji sloj zemlje, pri trošenju po travi pa ostane na površini. Trosimo ga raje kasneje, ko se tla malo ogrejejo. Travo nato rahlo pograbimo, da se kompost bolje porazdeli.
Namesto komposta lahko uporabimo tudi kvalitetno šoto ali šotnate substrate, ki pa ne sme biti kisli. Tla so pri nas večinoma kisla, zato lahko travo z uporabo kislih gnojil in substratov še poslabšamo. Izogibajmo se cenenih šotnih substratov, ki so lahko zelo nizke kvalitete in vsebujejo nezaželene primesi. Trosimo jih v vlažnem vremenu ali pred dežjem, sicer ostajajo kot tanka, suha plast na travi. Šota se namreč močno izsuši in jo je težko namočiti. Seveda pa je najlaže trositi suho šoto, mokra se sprijema v grude in je ne moremo enakomerno porazdeliti. Če nimamo namakalnega sistema, trošenje šote raje opustimo, ker pospešuje izsuševanje tal. Po naših izkušnjah so se bolje obnesli kompostni substrati.
Za gnojenje trate so uporabna tudi razna organska gnojila, ki jih kupimo v trgovinah. Vsebujejo različne količine organskih snovi in rastlinskih hranil, zato gnojimo po navodilih. Organska gnojila so lahko močno koncentrirana, zato lahko s prevelikimi količinami naredimo ravno takšno škodo, kakor s prevelikimi količinami mineralnih gnojil. Organska gnojila so lahko kompostirani ostanki organskih odpadkov (na primer kuhinjskih odpadkov, jabolčnih pešk, ostanki pri predelavi lesa…), predelana šota, kompostirana gnojila (na primer kompostiran hlevski gnoj)… Nekatera organska gnojila so briketirana in jih je lažje trositi..
Če trato redno kosimo 2-3dni, lahko odkošeno travo puščamo na trati (ostanki so lahko veliki do 3 cm). Ostanki rastlinske mase bodo hitro razpadli in služili kot gnojilo. Redno pa moramo takšno trato prezračevati, sicer se nad rastlinami naredi tanka plast odmrlih rastlinskih delcev, ki ovirajo rast trate.
Gnojenje z mineralnimi gnojili
Mineralna gnojila so najkakovojstnejša za gnojenje. Najustreznejša so specialna gnojila za trato, ki vsebujejo počasi delujoč dušik in točno določene količine hranil, ki jih trata potrebuje v določenem obdobju. Kvaliteto travne ruše lahko močno izboljšamo s pravilno izbiro gnojil. Specialna gnojila za gnojenje trave nam dajejo najboljše rezultate. Za vsako obdobje v letu uporabimo drugo gnojilo. Nekatera univerzalnejša pa lahko uporabljamo vse leto.
Če želimo gnojenje poceniti, lahko uporabimo cenejša gnojila, ki jih sicer uporabljamo v poljedelstvu ali sadjarstvu, saj je vsako gnojenje trate boljše kakor če ne gnojimo. Izberemo takšna z manjšo količino dušika in fosforja, gnojilo pa naj ima dodane še mikroelemente. Dušična gnojila dodamo posebej, nikakor ne uporabimo dušika v nitratni obliki (pozanimajmo se pri prodajalcu!). Nasvet za izbiro ustreznega NPK gnojila je sledeč: gnojilo naj ima dušik v amonijski obliki, malo fosforja in veliko kalija, po možnosti pa še mikroelemente. Povprečno gnojimo s približno 30 do 40 g /m2.
Najbolje je,da delo prepustimo strokovnjaku saj on najbolje pozna kako lahko količino gnojila razdelimo na dva ali tri dele in gnojimo dvakrat ali trikrat v letu. Prvo gnojenje naj bo spomladi, ko trava pričenja z rastjo, drugič gnojimo sredi pomladi in tretjič poleti, seveda, če so vremenske razmere ugodne. V sušnem vremenu ne smemo gnojiti, razen v primeru, da imamo namakalni sistem tam so razmere bistveno drugačne. Zaradi spremenjenih klimatskih razmer in vedno bolj sušnih poletjih je potrebno gnojenje skrbno prilagoditi kvaliteti trate, vlažnosti tal in vremenu. Če imamo namakalni sistem, je gnojenje bolj enostavno, sicer pa se moramo prilagajati vremenu. Trata, ki je bolje založena s hranili, je tudi bolj trpežna. Če ocenimo, da so tla presuha, z gnojenjem počakajmo, sicer bomo zaradi ožigov presuhe trate naredili veliko škodo, v primeru nekakovostnih gnojil, če uporabljamo specializirana gnojila nimamo težav z ožigi in nezaželenimi stranskimi učinki gnojil. Če je trata res v slabem stanju (nikakor ne smemo zamenjati pomanjkanja gnojil s škodo zaradi suše), gnojimo s foliarnimi gnojili, še prej pa trato dobro zalijmo.
Jesensko gnojenje pripomore k boljšemu prezimljanju in odpornosti trate, lepši barvi in boljši odpornosti na spomladanske napade snežne plesni. Jeseni gnojimo s posebnimi gnojili ki vsebujejo poleg ostalega tudi železo in ostale mikroelemente. Če se boste odločili zanj, izberite pravo (posvetujte se s strokovnjakom) gnojilo, ki ne vsebuje dušika ali pa le malo količino v počasi topni obliki. Običajnih gnojil jeseni ne smemo uporabljati, saj se dušik namreč čez zimo spere v globlje plasti tal. Tako od njega nimamo koristi, hkrati pa onesnažujemo okolje. Preobilno jesensko gnojenje z dušikom spodbudi razvoj bolezni trav.
Mineralna gnojila naj dopolnjujejo gnojenje. Najustreznejša so specialna gnojila za trato, ki vsebujejo počasi delujoč dušik in točno določene količine hranil, ki jih trata potrebuje v določenem obdobju. Kvaliteto travne ruše lahko močno izboljšamo s pravilno izbiro gnojil. Specialna gnojila za gnojenje trave nam dajejo najboljše rezultate. Za vsako obdobje v letu uporabimo drugo gnojilo. Nekatera univerzalnejša pa lahko uporabljamo vse leto.
