Nasveti o zelenicah. Kako vzdrževati lepo trato.

Pred pričetkom rasti trave je potrebno rušo očistiti, prezračiti, pognojiti in povaljati. Če nismo že jeseni pograbili listja, očistimo trato zgodaj spomladi. Uporabimo železne grablje ali posebno orodje, na primer pahljačaste grablje. Pograbimo tudi vse odmrle dele trave.

Prezrečevanje

Travna ruša potrebuje prezračevanje. Za prezračevanje trave potrebujemo posebno orodje (vertikutir), ki je podobno grabljam, namesto zob pa ima rezila. Z rezili vlečemo po trati, hkrati pa razrezujemo zgornjo plast. Pri tem na plano spravimo odmrle dele trave, odmrle koreninske splete, mah in plevele, ki jih nato pograbimo in odstranimo. Za ročno delo potrebujemo precej moči. Z motornim orodjem, ki je lahko različno oblikovano, pa je delo precej lažje. Nekatera imajo nekakšne iglice, nekatera rezila. V vsakem primeru bo trava po zračenju bolje rastla.
Če nimamo ustreznega orodja, lahko pokličemo strokonjaka ali pa prezračimo z železnimi grabljami. Delo kombiniramo s čiščenjem trave. Grablje moramo močno potiskati v travo in jih vleči. Tudi na ta način potegnemo iz ruše odmrle dele, mah in plevele, trato pa prezračimo. Če so tla posebej težka, naredimo v trato luknje, velike nekaj centimetrov ali zareze z lopato, v praksi jih se napolnimo s kremenčevim peskom. Na ta način bodo tla bolje prezračena, kar se bo kmalu poznalo na rasti in kakovosti trate.
Trato vertikutiramo zgodaj spomladi, takoj ko trava prične z rastjo. Če so tla še hladna in travne bilke ležijo na tleh, je za prezračevanje še prezgodaj, saj lahko tako poškodujemo koreninski splet. Če smo z deli zamudili in je trava že zrasla, jo najprej pokosimo. Vsekakor bo trata po prezračevanju bolje uspevala, zato ga je priporočljivo opraviti tudi večkrat med letom (“2do3”). Presenečeni boste, koliko odmrlih snovi se nabere v navidez čisti in lepi trati.

Valjanje
Valjanje tal je priporočljivo iz različnih razlogov: ruša se bolje usede in poveže s tlemi (nekatere trave se med rastjo dvigujejo), korenine imajo boljši stik z zemljo, manjše neravnine se izravnajo. Na težkih in mokrih tleh trate ni priporočljivo valjati, saj s tem še bolj zbijemo že tako premalo zračna tla. Tudi na težkih, ilovnatih tleh ali na nasipih slabe kvalitete bomo z valjanjem naredili več škode kot koristi. Na ustrezno pripravljenih, peščenih, humusnih in rahlih tleh pa je valjanje trave priporočljivo. Valjar naj ne bo pretežak (približno do 100 kg). Na nekatere kosilnice je možno prikjučiti tudi valjar, priključek za zračenje tal in trosilec mineralnih gnojil, zato se pred nakupom kosilnice pozanimajte tudi za to.V kolikor smo sejanje prepustili strokovnjakom valjanje sploh ni potrebno.

Spomladansko gnojenje trat
Na gnojenje trat pri nas radi pozabljamo. Trava bo lepša, če bo imela na voljo dovolj hranil. Pognojimo travo vsaj trikrat letno, najbolje (spomladi, poleti, jeseni). Izberimo pravo gnojilo, saj nam bo to večkrat povrnilo trud in stroške, ki jih imamo s trato. Gnojilo naj ne vsebuje preveč dušika, dovolj naj bo fosforja, kalija in mikroelementov.

Zalivanje po setvi je nujno; posevek se ne sme izsušiti vsaj 7-12 dni. Največjo napako naredimo, če pustimo, da se seme, ki smo ga že namočili, izsuši. Nežni kalčki tako hitro odmrejo in seme je uničeno. Najbolj je pripraviti tla v sušnem obdobju, s setvijo pa počakati do deževnega vremena.Vendar v praksi sejemo skozi celo letno sezono vendar je pomembno da so temperature gibljejo od min 5C° do max 30C°. Poskrbimo da je zemlja vlažna. Če imamo pripravljena tla, lahko po potrebi seme hitro posejemo. Rahel dež in oblačno vreme sta za kalitev travnega semena najboljša. Nasprotno pa nam lahko nenadna nevihta odplavi ali premakne seme, ki bo kasneje klilo v kupčkih, nekje na dnu terena ali v jamicah, kamor ga je odnesla voda. V takšnem primeru je najbolje setev takoj ponoviti, seveda počakamo, da se tla nekoliko posušijo. Ponavadi v praksi izvajamo dosejevanje semena za bolj gosto travo.

Zalivati je potrebno tudi v pretežno deževnem vremenu, če so vmes obdobja, ko sonce močno žge. Kljub temu, da so tla dovolj vlažna, se zgornja plast zemlje posuši, s tem pa tudi seme.

S prvo košnjo moramo pričeti pravočasno. Ker trave kalijo različno dolgo (od 7 dni do 30 dni), lahko s prehitro košnjo izpulimo tiste trave, ki so kasneje vzkalile in še nimajo dovolj čvrstih korenin. Tudi prepozna košnja travi škodi. Prvič kosimo, ko je trava že gosta in dovolj zraste, to je takrat, ko je visoka okrog 10 cm. Pri prvi košnji moramo rezilo kosilnice dvigniti, tako da kosimo na višini 5 do 6 cm. Pri naslednjih košnjah lahko postopoma spuščamo rezilo, vendar tudi kasneje ne kosimo prenizko.
V prvi sezoni ne uporabljamo, razen v primeru prevelikega števila le teh nezaželenih plevelov, herbicidov za odstranjevanje plevelov. Od setve mora preteči vsaj ena zima. Tudi gnojimo manj kakor običajno. Če je bila trava pravilno posejana, (da smo ob sami setvi dodali hranil (”POGNOJILI”) je v zemlji tudi dovolj hranil za rast za prvo sezono. V prvi sezoni dognojujemo le, če je bila trava sejana zgodaj spomladi oziroma po preteku  2 mesecev. Izjemoma dognojujemo tudi prej, če je vreme neugodno in se zaradi dežja veliko hranil spere.