Najpogostejši pleveli v trati
Najpogostejši pleveli v trati: navadni plešec, navadni grint, mala kopriva, dlakava penuša, navadna zvezdica ali tako imenovana kurja črevca, navadna regačica, plazeča pirnica, plotni slak, njivska preslica, njivski osat, gozdna potočarka, navadni lepuh, vrbotec, njivski, slak, lopatica, kislica,velika kopriva, navadni rman, navadna smiljka, dolgodlaka škržolica, veliki in mali trpotec, črnoglavka, plazeča zlatica, mala kislica, polegli pitomec, detelja plazeča, nitasti jetičnik.
Bela detelja (Trifolium repens)
Bela detelja je večletni plevel, vendar samo za tiste, ki imajo trato za okras, sicer pa je dobro hranilo za pašne živali. Ustreza ji vlažno okolje, rodovitna zemlja, slabo uspeva v vročini, ob suši in v obmorskih predelih. Rastlina ima cvet in liste, ki jih sestavljajo po trije listi. Cvet je bele, včasih malo vijolične barve. Zaseje se sama, če lahko dozori. Raznaša se z vetrom, vodo, prenašajo pa jo tudi živali. Zapolni prazne dele brez trave oz. tiste kjer je trava slabo porasla. Izgine lahko že z intenzivnim gnojenjem z gnojili z visoko vsebnostjo dušika, košnjo … .
Rastlino lahko tudi izpulite (po dežju, z nožem, izvijačem ali posebnim orodjem). Orodje zapičite v globino pri rastlini, zrahljajte zemljo, z drugo roko zgrabite zgornji del rastline. Narahlo povlecite in izpulite. Če se korenine še držijo dodatno rahljajte zemljo okoli rastline, dokler je zlahka ne potegnete iz zemlje.
Rdeča detelja (Trifolium pratense)
Rdeča detelja z rdeče vijoličnimi cvetovi in triperesnimi listi je večletni plevel, vendar samo za tiste, ki imajo trato za okras, sicer pa je dobro hranilo za pašne živali, uporabljajo pa jo tudi v medicini, proti raku, pljučnim boleznim, kožnim boleznim, čisti kri in deluje kot diuretik, pospešuje delovanje krvnega obtoka, čisti jetra…
Ustreza ji vlažno okolje, rodovitna zemlja, slabo uspeva v vročini, ob suši in v obmorskih predelih. Rastlina ima cvet in liste, ki jih sestavljajo po trije listi. Cvet je bele, včasih malo vijolične barve. Zaseje se sama, če lahko dozori. Raznaša se z vetrom, vodo, prenašajo pa jo tudi živali. Zapolni prazne dele brez trave oz. tiste kjer je trava slabo porasla. Izgine lahko že z intenzivnim gnojenjem z gnojili z visoko vsebnostjo dušika, košnjo…
Rastlino lahko na trati izpulite (po dežju, z nožem, izvijačem ali posebnim orodjem). Orodje zapičite v globino pri rastlini, zrahljajte zemljo, z drugo roko zgrabite zgornji del rastline. Narahlo povlecite in izpulite. Če se korenine še držijo dodatno rahljajte zemljo okoli rastline, dokler je zlahka ne potegnete iz zemlje.
Rumena detelja, Hmeljna metejka (Medicago lupulina)
Lahko je enoletna, dvoletna ali večletna in ne spada med detelje, čeprav jim je podobna. Zelo rada se druži z belo deteljo, ima rumene cvetove, njeni listi pa so sestavljeni iz treh listov. Je pokazatelj zbitosti zemlje in pomanjkanja dušika v zemlji. Cveti od pozne pomladi do zgodnje jeseni, do novembra. Je odporna na sušo, godijo ji sončne lege. Se zelo hitro razraste, zato jo je potrebno odstraniti. Rastlina se lahko seje za hrano pašni živini. Odstranimo jo že z rahljanjem zemlje ali jo populimo.
Enoletna latovka (Poa annua)
Enoletna latovka je trajna plevelna vrsta, ki nekako štrli iz ostale trave, preko cele sezone in jo je relativno težko iztrebiti. Hitro kali in ni toliko opazna kot drugi pleveli. Semena se hitro razširijo in plevel se razraste v velike kolonije. Pojavi pa se pozno pomladi oz. poleti. Poletna vročina jo sicer prizadene, porjavi in je dobro vidna med ostalimi travami. Je izjemno trdoživa, intenzivno semeni, semena ostanejo v zemlji še zelo dolgo časa in tudi dobro sodeluje z drugimi travnimi vrstami. Če je kje v okolici vaše trate potem vedite, da se boste z njo kmalu srečali. Če jo že imate dvignite višino košnje, tako bo bolj v senci in bo manj kalila. Bodite pazljivi tudi z namakanjem in gnojenjem, saj ji ustrezata tako vlažna zemlja kot tudi taka v kateri je dovolj hranil. Enoletna latovka je pač nadloga s katero se boste morali sprijazniti. Tudi če bi jo tretirali s herbicidi (kar nekaj let zapored) uspeh ne bi bil popoln, saj so semena v zemlji in čakajo na dobre pogoje za vznik, na m² pa jih v eni sezoni nastane od 150.000 do 675.000!
