Bolezni in škodljivci trav
Tudi na travi se pogosto pojavijo bolezni, ki jih je potrebno pravočasno zatreti. Pri spremembah na travišču, ki jih ne morete pripisati slabemu rastišču ali suši, se posvetujte s strokovnjakom.
Snežna plesen (Fusarium nivale) se pogosto pojavi spomladi, kadar je bilo pozimi veliko snega, še posebej, če je padel na nezmrznjena tla. Pojavi se tudi po mokrih, deževnih zimah, v zadnjem času imamo težave tudi med letom. Plesni godi vlažen in mirujoč zrak. Na odmrlih in še živih rastlinicah opazimo belkasto ali rožnato plesnivo prevleko, pojavi se vides kroga c premerom 5-10cm. Bolezen se hitro širi. Gliva, ki povzroča snežno plesen je stalno v zemlji. Hitreje se pojavi, če smo travo jeseni pognojili z dušikom (ali gnojnico, oziroma gnojevko). Pojavi se tudi na bogatih, s hranili dobro založenih vrtnih tleh. Priporočljivo je, da tla bolj obilno pognojimo z fosforjem in kalijem. Ko se snežna plesen že pojavi, moramo trato dobro pregrabiti in jo s tem prezračiti. Odmrle dele odstranimo in zažgemo. Preventivno lahko škropimo trato jeseni ali pozimi, pri preveliki škodi tudi med letom, vendar škropljenje bolezni ne zatre zavedno. Bolezen se lahko pojavi tudi kasneje.
Neprimerno gnojenje, trate in travnate površine lahko privede do neprijetnih situacij kot so slab izgled (rumena barva) ali celo požigi.Vzroki so lahko različni, če premalo gnojimo ali prepozno postaja trava vedno bolj svetlejša pri preobilici pa je pretemno zelenan ali celo požgana, zato moramo paziti kako gnojimo.
Gobe, se pojavijo kadar pride do toplotnega preobrata poleti, ko se nenadno ohradi. Kajti gobe najbolj uspevajo tam, kjer je dosti vlage in toplote (ko je soparno), vendar če gre za malo število le teh ne ukrepamo posebaj, razen v primeru, ko to postane zelo moteče.
Mačke in psi, morda ob prvi misli na naše ljubljenčke pomislimo “oh” oni pa že ne delajo preglavic na zelenici vndar s svojim urinom ali blatom delajo lahko velike probleme. Zato prizadeta mesta speremo z obilico vode, blato odstranimo in prav tako spiramo, ker če ne isperemo pride ob močnem sončnem pripekanju do segrevanje tal in z njim do poškodbe trav. Pojavijo se lahko ožigi, ker imajo naši ljubljenčki zelo močno koncetracijo N-dušika.
Ogrci hroščev, poljski rjavi hrošč in vrtni hrošč. So debele,v obliki črke C in do 2cm dolge, z rjavimi glavami in tremi pari nog. Simptomi so rumenenje trave v majhnih krogih škodo povzročajo ličinke z grizenjem oziroma prehranjevanjem korenin trave.
Deževniki, krti, mravlje teh škodljivcev ponavadi ne uničujemo razen takrat ko postane moteče.
