Ureditev okolice hiše, dvorišča, parka ipd.

Prispevki

Mah se najpogosteje pojavi na senčnih legah, na zbitih tleh, na kislih in s hranili slabo založenih tleh. Proti zelo razširjenemu mnenju, da se mah na soncu in na rahlih tleh ne pojavi, govori dejstvo, da smo že dostikrat opazili mah tudi na sončnih travnikih. V nekaterih primerih je mah popolnoma izpodrinil trato. Na sončnih travnikih se lahko mahu hitro iznebimo tako, da dobro pripravimo in pognojimo tla. Nasprotno pa je širjenje mahu na senčnih tleh odvisno od rednih ukrepov za njegovo zatiranje, postopek pa je potrebno občasno večkrat ponoviti.

Za zatiranje mahu imamo na voljo več sredstev. Še vedno je najpomembnejša pravilna priprava tal in kasnejše gnojenje trate. Mahu, ki pa se je v trati že pojavil, se lahko zelo preprosto iznebimo z uporabo specialih sredstev za odstranjevanje mahu, zelene galice ali z uporabo gnojil, ki poleg ostalega vsebujejo tudi železo(Fe).

Najcenejša in dovolj uspešna je uporaba zelene galice. Uporabimo od 60 do 70 g zelene galice na kvadratni meter. Na večjih površinah jo enakomerno potrosimo, nato pa zalijemo. Še bolje je, če jo trosimo pred dežjem. Za tretiranje na vrtnih tratah zeleno galico raztopimo v vodi (60-70 g /m2 v 2 litra vode) in trato zalijemo ali poškropimo s vrtno škropilnico. Mah po tretiranju počrni in odmre v nekaj dneh. Odmrle dele odstranimo z železnimi grabljami ali vertikutirjem. Če mah redno uničujemo, v travi po uporabi zelene galice ne bo ostalo večjih praznin. Če pa se je mah že močno razširil, je uničil tudi veliko travne ruše, zato je potrebno večja prazna mesta na novo posejati. Uporabimo travne mešanice za senčne lege.

Zelena galica je uporabna tudi kot železovo gnojilo, odstranjuje nekatere plevele in izboljšuje prepustnost ilovnatih prsti. Pri uporabi moramo biti previdni, ker pušča madeže na tlaku, betonu, keramiki in na oblačilih, uporabljamo pa le plastično opremo, saj železo z zeleno galico hitro korodira. Uporaba zelene galice je omejena tudi tam, kjer bi se z močnimi padavinami lahko izprala v podtalnico. Njena pomanjkljivost je tudi v tem, da nekoliko povečuje kislost tal, kar lahko izravnamo z uporabo nekaterih gnojil ali z apnenjem v naslednji sezoni. Strokovnjaki ne priporočajo uporabe zelene galice več sezon zapored, ker se na nekaterih vrstah tal zmanjša prezračenost.

Nekoliko dražja toda bolj enostavna za uporabo so specialna sredstva za odstranjevanje mahu. Pogosto so kombinirana z gnojili, tako da jih lahko s trosilcem gnojil zelo enakomerno potrosimo. Odmrl mah moramo odstraniti.
Na sončnih legah se mahu hitro iznebimo, v senci pa je potrebno postopek občasno ponoviti. Na splošno pa velja, da na primerno pripravljenih, zračnih in pognojenih tleh z mahom nimamo težav.

Tudi na travi se pogosto pojavijo bolezni, ki jih je potrebno pravočasno zatreti. Pri spremembah na travišču, ki jih ne morete pripisati slabemu rastišču ali suši, se posvetujte s strokovnjakom.

Snežna plesen (Fusarium nivale) se pogosto pojavi spomladi, kadar je bilo pozimi veliko snega, še posebej, če je padel na nezmrznjena tla.  Pojavi se tudi po mokrih, deževnih zimah, v zadnjem času imamo težave tudi med letom. Plesni godi vlažen in mirujoč zrak. Na odmrlih in še živih rastlinicah opazimo belkasto ali rožnato plesnivo prevleko, pojavi se vides kroga c premerom 5-10cm. Bolezen se hitro širi. Gliva, ki povzroča snežno plesen je stalno v zemlji. Hitreje se pojavi, če smo travo jeseni pognojili z dušikom (ali gnojnico, oziroma gnojevko). Pojavi se tudi na bogatih, s hranili dobro založenih vrtnih tleh. Priporočljivo je, da tla bolj obilno pognojimo z fosforjem in kalijem. Ko se snežna plesen že pojavi, moramo trato dobro pregrabiti in jo s tem prezračiti. Odmrle dele odstranimo in zažgemo. Preventivno lahko škropimo trato jeseni ali pozimi, pri preveliki škodi tudi med letom, vendar škropljenje bolezni ne zatre zavedno. Bolezen se lahko pojavi tudi kasneje.

Neprimerno gnojenje, trate in travnate površine lahko privede do neprijetnih situacij kot so slab izgled (rumena barva) ali celo požigi.Vzroki so lahko različni, če premalo gnojimo ali prepozno postaja trava vedno bolj svetlejša pri preobilici pa je pretemno zelenan ali celo požgana, zato moramo paziti kako gnojimo.

Gobe, se pojavijo kadar pride do toplotnega preobrata poleti, ko se nenadno ohradi. Kajti gobe najbolj uspevajo tam, kjer je dosti vlage in toplote (ko je soparno), vendar če gre za malo število le teh ne ukrepamo posebaj, razen v primeru, ko to postane zelo moteče.

Mačke in psi, morda ob prvi misli na naše ljubljenčke pomislimo “oh” oni pa že ne delajo preglavic na zelenici vndar s svojim urinom ali blatom delajo lahko velike probleme. Zato prizadeta mesta speremo z obilico vode, blato odstranimo in prav tako spiramo, ker če ne isperemo pride ob močnem sončnem pripekanju do segrevanje tal in z njim do poškodbe trav. Pojavijo se lahko ožigi, ker imajo naši ljubljenčki zelo močno koncetracijo N-dušika.

Ogrci hroščev, poljski rjavi  hrošč in vrtni hrošč. So debele,v obliki črke C in do 2cm dolge, z rjavimi glavami in tremi pari nog. Simptomi so rumenenje trave v majhnih krogih škodo povzročajo ličinke z grizenjem oziroma prehranjevanjem korenin trave.

Deževniki, krti, mravlje teh škodljivcev ponavadi ne uničujemo razen takrat ko postane moteče.

Pri vzdrževanju trate se držimo stare resnice: če raste trava na boljših tleh in v boljših pogojih, raste bujneje, manj prostora je za plevele. Če je trata zelo zapleveljena, moramo najprej izboljšati razmere za njeno rast. Pleveli se mimogrede naselijo v trati, zato nima smisla odstranjevati vsakega posebej. Laže je vzdrževati trato v nekakšnem ravnovesju, kjer prevladuje trava, plevela pa je manj. Vzgojiti trato, ki je popolnoma brez plevelov, je zelo težko, njeno vzdrževanje pa je zahtevno.

Plevele v travi v grobem razdelimo v dve skupini: širokolistne plevele in plevelne trave. Širokolistne plevele brez problemov zatremo z ustreznimi herbicidi, težje pa je s plevelnimi travami, saj bi herbicidi skupaj z njimi uničili tudi travo. Pri nas so se v zadnjih letih zaradi bolj sušnega podnebja začele pojavljati plevelne trave (pirnice) v velikih količinah, ki zlasti avgusta ponekod popolnoma spodrinejo kulturne okrasne trate. Plevelne trave se pojavljajo predvsem v slabo prehranjenih, redkih tratah, na zbitih tleh in na sončnih legah. Pojav plevelnih trat lahko omejimo s pravilnim vzdrževanjem trate, ki vključuje zračenje, gnojenje in redno namakanje. Pazimo tudi, da v trati ni golih mest, ker na teh delih plevelne trate še uspešnjeje kalijo in se razraščajo.
Plevele moramo odstranjevati pravočasno, preden se razbohotijo in naredijo seme. Ročno odstranjevanje plevelov je pogosto neuspešno, saj se številni pleveli razmnožujejo s podzemnimi koreninicami. Pletje in izrezovanje takšnih plevelov torej še pospeši njihovo razmnoževanje, saj nam namesto ene zraste še več rastlin. Pač pa je najbolje ročno odstraniti enoletne plevelne trave, takoj ko se pojavijo. Ker jih ne moremo odstraniti s herbicidi, moramo poleti trato opazovati in opleti takoj, ko vidimo prve rastline, sicer bi se močno razrasle in uničile travo na večjih površinah. Trata je po večjem razraščanju plevelnih trav in čiščenju zelo slabega videza, večja prazna mesta pa moramo dosejati. Če prve rastline odstranimo sproti, se poleg večjega dela izognemu tudi poškodbam in slabemu videzu trate.

Priporočljivo je enkrat do dvakrat letno poškropiti travo, oziroma zaliti tla z ustreznim herbicidom, ki uniči širokolistne plevele. Pri tem se raje obrnimo na strokovnjaka saj se moramo popolnoma držati navodil, ker lahko z nepravilnim tretiranjem poškodujemo trato uničimo. Upoštevati moramo tudi vremenske razmere in vlažnost tal. Nove trate ne škropimo s herbicidi, saj so rastline občutljive.