Nasveti o vrtnarjenju.

Pred pričetkom rasti trave je potrebno rušo očistiti, prezračiti, pognojiti in povaljati. Če nismo že jeseni pograbili listja, očistimo trato zgodaj spomladi. Uporabimo železne grablje ali posebno orodje, na primer pahljačaste grablje. Pograbimo tudi vse odmrle dele trave.

Prezrečevanje

Travna ruša potrebuje prezračevanje. Za prezračevanje trave potrebujemo posebno orodje (vertikutir), ki je podobno grabljam, namesto zob pa ima rezila. Z rezili vlečemo po trati, hkrati pa razrezujemo zgornjo plast. Pri tem na plano spravimo odmrle dele trave, odmrle koreninske splete, mah in plevele, ki jih nato pograbimo in odstranimo. Za ročno delo potrebujemo precej moči. Z motornim orodjem, ki je lahko različno oblikovano, pa je delo precej lažje. Nekatera imajo nekakšne iglice, nekatera rezila. V vsakem primeru bo trava po zračenju bolje rastla.
Če nimamo ustreznega orodja, lahko pokličemo strokonjaka ali pa prezračimo z železnimi grabljami. Delo kombiniramo s čiščenjem trave. Grablje moramo močno potiskati v travo in jih vleči. Tudi na ta način potegnemo iz ruše odmrle dele, mah in plevele, trato pa prezračimo. Če so tla posebej težka, naredimo v trato luknje, velike nekaj centimetrov ali zareze z lopato, v praksi jih se napolnimo s kremenčevim peskom. Na ta način bodo tla bolje prezračena, kar se bo kmalu poznalo na rasti in kakovosti trate.
Trato vertikutiramo zgodaj spomladi, takoj ko trava prične z rastjo. Če so tla še hladna in travne bilke ležijo na tleh, je za prezračevanje še prezgodaj, saj lahko tako poškodujemo koreninski splet. Če smo z deli zamudili in je trava že zrasla, jo najprej pokosimo. Vsekakor bo trata po prezračevanju bolje uspevala, zato ga je priporočljivo opraviti tudi večkrat med letom (“2do3”). Presenečeni boste, koliko odmrlih snovi se nabere v navidez čisti in lepi trati.

Valjanje
Valjanje tal je priporočljivo iz različnih razlogov: ruša se bolje usede in poveže s tlemi (nekatere trave se med rastjo dvigujejo), korenine imajo boljši stik z zemljo, manjše neravnine se izravnajo. Na težkih in mokrih tleh trate ni priporočljivo valjati, saj s tem še bolj zbijemo že tako premalo zračna tla. Tudi na težkih, ilovnatih tleh ali na nasipih slabe kvalitete bomo z valjanjem naredili več škode kot koristi. Na ustrezno pripravljenih, peščenih, humusnih in rahlih tleh pa je valjanje trave priporočljivo. Valjar naj ne bo pretežak (približno do 100 kg). Na nekatere kosilnice je možno prikjučiti tudi valjar, priključek za zračenje tal in trosilec mineralnih gnojil, zato se pred nakupom kosilnice pozanimajte tudi za to.V kolikor smo sejanje prepustili strokovnjakom valjanje sploh ni potrebno.

Spomladansko gnojenje trat
Na gnojenje trat pri nas radi pozabljamo. Trava bo lepša, če bo imela na voljo dovolj hranil. Pognojimo travo vsaj trikrat letno, najbolje (spomladi, poleti, jeseni). Izberimo pravo gnojilo, saj nam bo to večkrat povrnilo trud in stroške, ki jih imamo s trato. Gnojilo naj ne vsebuje preveč dušika, dovolj naj bo fosforja, kalija in mikroelementov.

Vzdrževanje je podobno kakor po setvi. Trata mora biti približno teden dni redno zalita, v kasnejšem obdobju pa je potrebno zalivati toliko, da se ne izsuši. Izsušeno trato je težko ponovno zaliti, saj voda odteka pod koreninami in trata lahko hitro propade. Položeno trato kosimo približno teden dni po polaganju, kasneje pa po potrebi. Tudi tu naj bo prva košnja nekoliko višja; kosilnico nastavimo na višino 5 do 6 cm. Pokošeno travo moramo odstraniti, zato uporabimo kosilnico s košem. Jeseni položeno trato gnojimo šele spomladi. Spomladi jo tudi previdno pograbimo in zračimo.

Zalivanje po setvi je nujno; posevek se ne sme izsušiti vsaj 7-12 dni. Največjo napako naredimo, če pustimo, da se seme, ki smo ga že namočili, izsuši. Nežni kalčki tako hitro odmrejo in seme je uničeno. Najbolj je pripraviti tla v sušnem obdobju, s setvijo pa počakati do deževnega vremena.Vendar v praksi sejemo skozi celo letno sezono vendar je pomembno da so temperature gibljejo od min 5C° do max 30C°. Poskrbimo da je zemlja vlažna. Če imamo pripravljena tla, lahko po potrebi seme hitro posejemo. Rahel dež in oblačno vreme sta za kalitev travnega semena najboljša. Nasprotno pa nam lahko nenadna nevihta odplavi ali premakne seme, ki bo kasneje klilo v kupčkih, nekje na dnu terena ali v jamicah, kamor ga je odnesla voda. V takšnem primeru je najbolje setev takoj ponoviti, seveda počakamo, da se tla nekoliko posušijo. Ponavadi v praksi izvajamo dosejevanje semena za bolj gosto travo.

Zalivati je potrebno tudi v pretežno deževnem vremenu, če so vmes obdobja, ko sonce močno žge. Kljub temu, da so tla dovolj vlažna, se zgornja plast zemlje posuši, s tem pa tudi seme.

S prvo košnjo moramo pričeti pravočasno. Ker trave kalijo različno dolgo (od 7 dni do 30 dni), lahko s prehitro košnjo izpulimo tiste trave, ki so kasneje vzkalile in še nimajo dovolj čvrstih korenin. Tudi prepozna košnja travi škodi. Prvič kosimo, ko je trava že gosta in dovolj zraste, to je takrat, ko je visoka okrog 10 cm. Pri prvi košnji moramo rezilo kosilnice dvigniti, tako da kosimo na višini 5 do 6 cm. Pri naslednjih košnjah lahko postopoma spuščamo rezilo, vendar tudi kasneje ne kosimo prenizko.
V prvi sezoni ne uporabljamo, razen v primeru prevelikega števila le teh nezaželenih plevelov, herbicidov za odstranjevanje plevelov. Od setve mora preteči vsaj ena zima. Tudi gnojimo manj kakor običajno. Če je bila trava pravilno posejana, (da smo ob sami setvi dodali hranil (”POGNOJILI”) je v zemlji tudi dovolj hranil za rast za prvo sezono. V prvi sezoni dognojujemo le, če je bila trava sejana zgodaj spomladi oziroma po preteku  2 mesecev. Izjemoma dognojujemo tudi prej, če je vreme neugodno in se zaradi dežja veliko hranil spere.

Dandanes je imeti lepo okrasno travo že kar prava umetnost, saj zelenica potrebuje zelo natančno oskrbo skozi celo leto, samo košnja ni dovolj je pa pogoj za uspešno rast in razvoj našega zelenega bisera. V kolikor bomo lepo poskrbeli za zelenico nam bo to zagotovo nagradila s svojo lepoto.

Lepo in zdravo travo (pri nas ji nepravilno rečejo tudi angleška trata) lahko v naših razmerah vzgojimo le z veliko dodatnega dela in sredstev, od katerih je najpomembnejše redno košenje in zalivanje. Pri nas je trava lepa le v deževnih poletjih (razen če imamo namakalni sistem), kar nam kaže, kako pomembna je vlaga. Drug velik problem pri nas je zapleveljenost. Pleveli se ne menijo za parcelne meje in hitro preidejo s travnikov ali zapleveljene sosedove trave. Če smo nekoliko manj zahtevni, lahko travo vzdržujemo brez posebnega dela, seveda pa moramo pri tem spregledati nekatere drobne nepravilnosti, na primer posamezne plevele.

Kvaliteta okrasne trate je lahko različna glede na to, kakšno vrsto trave smo posejali, kako smo pripravili tla in kako smo opravili setev, seveda pa ne moremo mimo vrste in kvalitete tal in klimatskih razmer. Videz trate pa je močno odvisen od nege. Pravilno vzdrževanje pa je tista pika na i, ki trati v kasnejših letih dodeli dokončen videz.
Že setev lahko opravimo na različne načine. Setev trave je lahko najcenejša in najenostavnejša postavka ureditve zelenih površin, pri pravilni pripravi tal, izbiri semena in kasnejšem zalivanju pa lahko cena precej naraste. Če smo se odločili, da bo naš vrt prekrivala le kvalitetna in lepa trata, jo pravilno posejmo in kasneje vzdržujmo.

Za vašo okolico poskrbimo skozi vse leto, najamete nas lahko tudi v času svoje odsotnosti, da namesto vas poskrbimo za vaš vrt in okolico. Nobeno opravilo nam ne predstavlja ovire – z isto zavzetostjo in profesionalnostjo se lotimo tako obrezovanja dreves kot zasaditve in košnje trave.

Travna preproga predstavlja najhitrejšo ozelenitev vrtov, parkov ter poslovnih prostorov.
Enostavno vzdrževanje in praktično takojšnja uporaba, je tisto kar ponuja za vse tiste ki niso pripravljeni čakati da trava zraste, če jo sejemo.

Preberite si razloge zakaj priporočamo POLAGANJE TRAVE:

POLAGANJE TRAVE
– Travne preproge polagamo od spomladi do jeseni
– Plevela ni, ker je trava gosto zraščena
– Nimamo vmesnega dela
– Gosta, zraščena trava se ukorenini skorajda povsod zelo dobro in tako lažje prenaša neugodne pogoje
– Večji naliv ne spremeni njene površine
– V prvih tednih mora biti trava redno namakana, kasneje jo samo še vzdržujemo
– Takoj je uporabna in s tem v veselje nam in našim otrokom ter zavist mimoidočim.

SETEV TRAVE
– Optimalni čas setve je april, maj, september, oktober
– Pri setvi je kaljivost plevelov hitrejša od kaljivosti travnih semen in zato zraste vse prej kot trava, zaradi česar imamo veliko vmesnega dela da postane lepa kot položena trava
– Zatiranje plevelov, gnojenje, prezračevanje itd. Vse to je v travnih preprogah storjeno. Trava je po navadi stara dve leti.
– Kaljivost je onemogočena na nekaterih predelih vrta – senca, brežina, zbita tla, slabi pogoji
– Večji naliv nam semena odnese in kaljivost je neenakomerna
– V prvih mesecih mora biti trata redno namakana, gnojena in vzdrževana
– Trato lahko polno izkoriščamo takoj, ko se na čevlje ne lepi več zemlja – takrat je trata dovolj gosta (3 mesece).

Nudimo obrezovanje žive meje, grmovnic in sadnega drevja skozi vse leto, nadvse primeren čas za to opravilo pa je prav zgodnja pomlad. Tako manjša kot večja drevesa obrežemo tudi na višini profesionalno, po končanem opravilu pa vejevje in ostale ostanke pospravimo za sabo in jih primerno recikliramo.

Zasajanje vseh vrst živih mej, dreves, grmovnic, trajnic ali enoletnic. Uredimo in zasadimo gredice, korita in posodovke. Uredimo vse vrste brežin, ki jih zasadimo z rastlinjem ali preprosto zatravimo s travo. Delo opravimo profesionalno ter po ugodni ceni.

Primeri zasaditev: